KOCLJEVINA
Kocljevina, se nahaja na obrobju vasi Prosenjakovec tik pred mejo z Madžarsko. Čarobna zgodovina zgradbe, ki je nekoč nosila ime »Karavla«, se je razvila od nekdanje stražnice do prehodnega doma za tujce, in danes predstavlja središče ekološko-socialne kmetije Kocljevina. Začetki ekološkega kmetovanja segajo v leto 2015, ko smo začeli preobrazbo prehodnega doma v pravo ekološko kmetijo in proizvodni center.
Smo ponosni na našo zavezanost trajnostnemu razvoju in ekološkemu kmetovanju. Leta 2015 smo uradno vstopili v svet ekološke pridelave, s certifikatom IKC-UM (SI–EKO–002). Poleg tega smo pridobili tudi certifikat iz pridelave in predelave kmetijskih pridelkov oziroma živil s številko 32316 od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
EKO-SOCIALNA KMETIJA
ZAPOSLITVENI CENTER
Upoštevajoč zgodovino in dediščino (delujemo na območju nekdanje grofije Spodnje Panonije), nosimo v imenu naše organizacije ime slovanskega kneza Koclja. Skladno s tem v okviru našega poslanstva poskušamo ohranjati, nadgrajevati negovati in spodbujati kulturne, socialne in gospodarske prakse, ki so bile že stoletja lastne slovanskemu življu v Panonski nižini. Dnevno se v zavodu na delovno-socialni rehabilitaciji nahaja okrog 15 (ranljivih) oseb. Dejavnost koordinira strokovno usposobljen multidisciplinarni team strokovnjakov in nekaj podpornega osebja, občasno sodelujejo prostovoljci. V okviru različnih projektov, kakor tudi v okviru naših osnovnih dejavnosti pa izvajamo tudi različne delavnice, s pomočjo katerih želimo predvsem uvajati in/ali krepiti obstoječe socialne mreže za ohranjanje preživitvenih rodovnih ohišnic na ruralnih območjih.
Glavni razvojni in usmeritveni cilji zavoda Kocljevina so:
- razvoj novih delovnih mest in programov, primernih za invalide,
- kvalitetno izvajanje dejavnosti, proizvodnih in storitvenih programov,
- koristna uporaba zakonskih možnosti za razvoj zaščitnega zaposlovanja invalidov.
Poslanstvo zavoda Kocljevina je ustvarjati nova delovna mesta, ki so primerna zaposlenim invalidom in njihovim zmožnostim, skrbeti za čim boljše psihosocialno okolje ter s pravilno motivacijo pokazati tako družbi kot invalidnim osebam, da so slednji ob ustreznem spodbujanju njihovih potencialov lahko družbi zelo koristni.